Rezervni
sklad
Redno vzdrževanje nepremičnine je lahko drag
zalogaj za vse lastnike. Lastniki bi morali redno vsak
mesec odšteti
nekaj denarja, ki bi se shranil in porabil za popravila
stavbe. Ker v preteklosti lastniki tega niso delali
samostojno, je država uvedla t.i. rezervni sklad, v katerega
morajo vplačevati sredstva vsi etažni lastniki stavbe. V
rezervni sklad lastniki vplačujejo mesečno, sredstva pa vodi
upravnik na posebnem računu, ki je ločen od njegovega
poslovnega računa. Sredstva se porabljajo le za poravnavanje
stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za
odplačevanje posojil, ki so bili najeti v
te namene. Etažni lastniki nimajo pravice zahtevati
povračila sredstev vplačanih v rezervni sklad, niti nimajo
pravice zahtevati njegove delitve. Če etažni lastniki ne
plačujejo v rezervni sklad, lahko upravnik sproži postopek
izvršbe.
Z denarjem v rezervnem skladu upravlja
upravnik. Denar je shranjen na posebnem računu, ki v primeru
stečaja upravnika ni del njegove stečajne mase, niti ne
morejo nanj poseči upravnikovi upniki. Denar lahko nalaga
zgolj v depozite pri bankah, državne obveznice in vrednostne
papirje centralne banke. V pogodbi o upravljanju lahko
etažni lastniki določijo, da lahko upravnik dviguje sredstva
iz rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov,
ki ga določijo etažni lastniki v pogodbi. Če upravnik
opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb,
mora za vsako stavbo posebej voditi knjigovodsko evidenco
sredstev rezervnega sklada.
Sredstva rezervnega sklada se lahko
uporabljajo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in
izboljšav, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja.
Sredstva se lahko uporabi tudi za nujna vzdrževalna dela, ki
niso v načrtu vzdrževanja, če bi z njihovim odlašanjem
prišlo do škode ali poslabšanja bivalnih razmer v stavbi.
Rezervni sklad je premoženje vaše hiše oz.
poslovne stavbe. Je sklad za redno vzdrževanje hiše in njeno
nemoteno obratovanje.
Sredstva, vplačana v rezervni sklad vodimo na
posebnem transakcijskem računu, ki je ločen od premoženja
upravnika. Pri prekinitvi pogodbe o upravljanju se sredstva
rezervnega sklada prenesejo na račun, ki ga za
večstanovanjsko hišo ali poslovno stavbo vodi novoizvoljeni
upravnik. Pri stečaju upravnika so ta sredstva ločena od
stečajne mase upravnika, zato upniki v izvršilnem postopku
ne morejo poseči vanje.
Iz sredstev rezervnega sklada se krije:
-
obnova ali
zamenjava strešne kritine,
pripadajočih žlebov in odtočnih cevi
-
obnova ali
zamenjava dimnikov in zračnikov
-
obnova fasade
stanovanjske hiše ali poslovne stavbe
-
obnova ali
zamenjava napeljave in opreme
v skupnih prostorih (kotlovnice, sušilnice, pralnice,
kolesarnice, recepcije, prostori za zbiranje odpadkov …)
-
obnova ali
zamenjava dotrajane vodovodne, plinske in električne
napeljave, kanalizacije
v stanovanjski hiši ali poslovni stavbi ter
plinskega in kanalizacijskega priključka
-
obnova osebnega ali tovornega dvigala
-
ipd….
V rezervni sklad morajo zakonsko prispevati vsi etažni
lastniki stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, če ima
nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem
stanovanj ali poslovnih prostorov.
Višina prispevka v rezervni sklad je odvisna od:
-
površine posameznega dela v etažni lastnini
-
starosti nepremičnine
-
letnice obnove nepremičnine
Etažni lastniki se lahko odločijo, da bodo v
rezervni sklad prispevali več, kot je najnižji določen
prispevek. Pri tem upoštevajo načrt vzdrževanja in ocenjeno
vrednost vzdrževalnih del. Ker je višji znesek prispevka v
rezervni sklad odločitev rednega upravljanja, k temu
zavezuje tudi tiste lastnike, ki so glasovali proti njej ali
sploh niso glasovali o njej.
Lastnik, ki se odloči prodati svoje
stanovanje ali poslovni prostor, ni upravičen do povračila
izplačil v rezervni sklad. Sredstva, vplačana v rezervni
sklad, postanejo last stanovanjske hiše
Starost nepremičnine se ugotavlja enkrat
letno. Glede na starost se nepremičnine uvrščajo v 4
starostne razrede, ki so podlaga za izračun višine prispevka
v rezervni sklad. V prvem razredu so nepremičnine do
vključno 10. leta starosti, v drugem od 11. do vključno 30.,
v tretjem od 31. do vključno 60. V četrtem razredu so
nepremičnine starejše od 60. let.
Če je bila na nepremičnini opravljena
celovita rekonstrukcija, se šteje, da je starost
nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 5 let. Če je
bila izvedena delna rekonstrukcija, se šteje, da je starost
nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 20 let.
Za nepremičnine, ki so v prvem starostnem
razredu (do vključno 10 let starosti) prispevka v rezervni
sklad ni treba plačevati. Za nepremičnine v drugem
starostnem razredu je najnižji prispevek 0,2 €/m2, v tretjem
0,25 €/m2 in v četrtem 0,3 €/m2 mesečno.
Pravilnik o merilih za določitev prispevka
etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti
prispevka.