Učinkovita raba energije

Minilo je leto dni odkar smo skupaj z vami zaključili investicijo rekonstrukcije kotlovnice Hrastina. Kot vam je verjetno vsem dobro znano je bila izvedena plinifikacija kotlovnice, ki je obsegala zamenjavo kotla z gorilcem skupaj s potrebno prenovo ostalih strojnih instalacij ter tudi modernizacijo električnih instalacij in potrebnih gradbenih del. Za prenovljeni objekt je bilo konec decembra 2005 pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Ob rekonstrukciji kotlovnice smo v posameznih stavbah (odjemnih mestih) vgradili toplotne števce z namenom vzpostavitve merjenja dejanske porabe toplotne energije odjemnega mesta. Dejansko porabljena toplotna energija je bila tudi osnova letnega obračuna stroškov kotlovnice v kurilni sezoni 2005/2006. Iz letnega poročila o obratovanju kotlovnice je zaznati odstopanja porabe toplotne energije po stavbah oziroma stroška ogrevanja po m²/ stanovanja, kar  pomeni, da so v kurilni sezoni stanovalci posameznih stavb z energijo ravnali bolj gospodarno. Takšna ugotovitev  je povsem na mestu če vemo, da v večstanovanjskih stavbah živimo ljudje z različnimi potrebami in navadami. S tem imamo v mislih predvsem način prezračevanja prostorov, ko nekateri »zračijo« stanovanje, drugi z odpiranjem oken regulirajo temperaturo prostora, obstajajo pa tudi taki, ki skrbno zapirajo okna in imajo radiatorje odprte na minimum. Seveda pa ne moremo zanemariti tiste, ki so v svojem stanovanju stara okna že zamenjali z novimi in na grelna telesa namestili termostatske ventile. O tem pa nekaj kasneje.

Lahko torej ugotovimo, da je bila odločitev vgradnje toplotnih števcev pravilna, tudi iz razloga nadgradnje obstoječega sistema, ki omogoča še natančnejšo delitev porabljene toplotne energije. Zakaj ? S pričetkom obračunavanja akontacij za kurilno sezono 2006/2007 (opomba: 7 mesečno akontativno zbiranje sredstev) smo po pogovorih s posameznimi lastniki in v zadnjem času tudi

odločitve večine lastnikov posamezne stavbe na sestanku zbora lastnikov odločili, da vam predstavimo tudi način merjenja toplotne energije po stanovanjih.

Da bi vzpostavili pravično delitev porabljene toplotne energije na način » plačam toliko kolikor porabim«, je potrebno izpolniti naslednja pogoja: Prvi je vgradnja merilnika toplotne energije (ta

pogoj je bil že izpolnjen ob rekonstrukciji kotlovnice). Drugi je vgradnja delilnikov stroškov ogrevanja. To so naprave, ki jih namestimo na vsako grelno telo in obstajajo v dveh variantah in sicer izparilni ter elektronski. Izparilni delilnik deluje na principu izhlapevanja posebne tekočine iz steklene ampule, ki jo je potrebno vsako leto zamenjati. Poraba energije naj bi bila sorazmerna s količino izparjene tekočine. Elektronski delilniki stroškov delujejo na principu merjenja temperature grelnega telesa in prostora ter časa. Šteje enote brez fizikalne vrednosti, ki so sorazmerne času in višini temperature. Ti delilniki imajo možnost tudi radijskega prenosa podatkov do sprejemne enote, kar omogoča enostavnejše odčitavanje.

V vsakem primeru se podatke o dejanskem deležu porabe dobi šele po obdelavi odčitkov s posebno programsko opremo dobavitelja, kjer so vneseni podatki o grelnem telesu in prostoru.

Po dosedanjih izkušnjah ponudnikov tovrstne opreme, kot tudi analizah neodvisnih organizacij (pilotski projekti) se povprečni prihranki iz naslova porabe energenta gibljejo okrog 20 %, ponekod tudi do 30 %.

 

Termostatski ventili

Sama centralna regulacija temperature v toplotni postaji stavbe ne zagotavlja doseganja želene temperature v prostorih, še posebej če ogrevalni sistem ni res natančno projektiran in izveden, zato je potrebna lokalna regulacija na grelnih telesih. Regulacija ogrevanja prostorov z navadnimi (ročnimi) ventili je zelo groba in z vidika energetske učinkovitosti slaba. Na temperaturo zraka v prostoru vplivajo zunanji vplivi (temperatura okolice, veter), toplotna prehodnost obodnih elementov stavbe (okna, zidovi) in tudi notranji vplivi, ki jih pogosto imenujemo »notranji vir toplote«:

-         toplota, ki jo oddajajo ljudje v prostoru

-         toplota razsvetljave in drugih gospodinjskih aparatov

-         sončno segrevanje skozi okna

Naloga lokalne regulacije je, da prilagaja delovanje naprav za ogrevanje tako, da lahko tudi toploto notranjih virov izkoristimo za ogrevanje prostora. Znan je podatek, da za 1 ⁰C višja temperatura v prostoru poveča porabo energije za 5 do 7 %.

Termostatski ventil je sestavljen iz tipala, ki zaznava temperaturo zraka v prostoru, regulatorja in ventila. Regulator ali termostatska glava, ki je v večini primerov tudi tipalo temperature, primerja zaznano temperaturo zraka z nastavljeno vrednostjo in odpira / zapira ventil oziroma

regulira dotok vode v radiator. Zahtevano vrednost temperature, ki jo želimo v prostoru nastavimo z obračanjem termostatske glave na označene vrednosti. Na vsaki termostatski glavi so namreč odtisnjene oznake položaja, ki odgovarja želeni temperaturi v prostoru. Vsak proizvajalec ventilov mora priložiti tudi navodilo za uporabe termostatske glave, iz katerega je razvidno katera oznaka odgovarja določeni temperaturi v prostoru. Sam postopek nastavitve termostatske glave zahteva nekaj časa in opazovanja. Ko pa smo določili pravi položaj, glave ne premikamo več. Večina uporabnikov misli, da bo z odpiranjem glave na višji položaj dosegla hitrejše segrevanje prostora ob npr. daljši prekinitvi ogrevanja. Temu ni tako, saj je ventil popolnoma odprt dokler temperatura v prostoru ne doseže nastavljene vrednosti. S takšnim načinom uporabe hitrejšega segrevanja ne moremo doseči. Povečamo pa rabo toplotne energije, saj pride do pregrevanja prostora preden ga s svojimi čutili zaznamo.

Slika 1.:

Primer položajev na glavi ventila in odgovarjajočih temperatur zraka

*	1	2	3	4	5
80C	120C	160C	200C	240C	280C

 

Investicija v ta ukrep učinkovite rabe energije se zelo hitro povrne, saj so s pravilno uporabo termostatskih ventilov doseženi prihranki energije tudi do 15 ⁰C. Okvirna cena vgradnje termostatskih ventilov se giblje od 5.000,00 sit naprej v odvisnosti od ponudbe proizvajalca.

Ko se torej odločamo za način deljenja stroškov na podlagi izmerjene porabe moramo vzeti v obzir naslednje dejavnike : možnost vgradnje delilnika, vrednost investicije, cena vzdrževanja in odčitavanja, intimnost bivanja, zaupanje v merilno napravo oziroma sistem deljenja stroškov. V vsakem primeru pa je potrebno najti zanesljivega dobavitelja opreme, ki bo opremo vgradil in jo po potrebi tudi servisiral.

 

Način sprejemanja odločitve o merjenju toplotne energije.

Vgradnja delilnikov po stanovanjih je na podlagi Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci možna v primeru odločitve oziroma soglasja večine etažnih lastnikov. Ob soglasju večine etažnih lastnikov za vgradnjo in izboru dobavitelja opreme pa morajo etažni lastniki sprejeti tudi pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov, kjer uskladijo obstoječe sporazume vezane na obračun stroškov ogrevanja, določijo novi način delitve stroškov predvsem z upoštevanjem vpliva lege posameznega stanovanja, določitve neodvisnega dela stroškov, itn.